PRALNE PLENICE

To niso plenice, kakršne so uporabljale naše babice, ampak sodobno krojene, ki po videzu in načinu oblačenja spominjajo na plenice za enkratno uporabo.

Na tržišču je več različnih tipov pralnih plenic, saj imamo starši tudi glede njih različne zahteve, želje, možnosti in potrošniške zmožnosti, naši otroci pa različen vzorec odvajanja.

Pralne plenice so običajno sestavljene iz dveh delov; del, ki vpija in del, ki tekočini preprečuje širjenje na oblačila. Del, ki vpija je lahko preprosta tetra plenica ali pa plenica, ki po obliki spominja na plenice za enkratno uporabo in je lahko v univerzalni velikosti (se na nek način manjša oziroma veča) ali pa v različni glede na težo otroka.  Na tako oblikovano plenico se namesti še vložek, ki poveča vpojnost, kar je še posebno pomembno za nočno plenico, kjer z ustrezno vpojnostjo preprečimo širjenje tekočine na oblačila. Tudi materiali se med seboj razlikujejo glede na izvor in vpojnost. Tekočino dobro vpija tkanina iz bombaža, še bolje iz lanu ali bambusa. Uporabljajo se tudi razni moderni, umetni materiali (mikrofibra, flis), ki preprečujejo stik tekočine z nežno otroško ritko. Širjene mokrote na oblačila preprečijo prekrivne hlačke iz goreteksa, flisa ali volne, ki je naravna zaščita pred mokroto. Namestijo se čez plenico iz blaga. Na tržišču obstajajo plenice z žepom – nekakšne prekrivne hlačke z žepom, kamor se pred vsako uporabo namesti dodatna tkanina - vpojni vložek. Plenica se tako hitreje namesti, saj je potrebno namestiti le en kos, za pranje pa se zopet razstavi, kar omogoča hitrejše sušenje. Plenica »vse v enem«  najbolj spominja na  plenico za enkratno uporabo, saj je sestavljena tako iz vpojnega dela, kot tudi iz plasti, ki ne premoči. Enostavno se namesti na otroško ritko, za pranje je ni potrebno razstavljati. Med plenico in otrokovo ritko se lahko namesti plenično predlogo, ki olajša odstranjevanje blata. Nekatere lahko skupaj z blatom celo odvržemo v WC školjko, saj so razgradljive. Če pa so samo polulane se lahko operejo in posušijo skupaj s plenicami ter ponovno uporabijo.

Vsi tipi plenic so običajno na voljo v eni univerzalni velikosti ali v večih različnih, kar pomeni, da je do suhosti otroka potrebno zamenjati več velikosti plenic, bodo pa zagotovo zdržale več otrok. Večina plenic in tudi prekrivne hlačke se zapenjajo s pritiskači ali ježki.

Umazane plenice se shranjuje v vedru s pokrovom, v kateri je lahko nameščene mrežasta vreča, ki ob prenosu plenic v pralni stroj prepreči stik z njimi. Za pranje se priporoča uporaba ekoloških pralnih praškov, kot belilo soda bikarbona in namesto mehčalca alkoholni vinski kis. Plenice in prekrivne hlačke so pralne na 60°C ali celo na 90°C, razen volnenih prekrivnih hlačk, ki se perejo ročno in v lanolinski kopeli, ki onemogoči širjenje tekočine preko takih hlačk. Plenice se lahko sušijo v sušilnem stroju (kar pomeni, da lahko imamo manjše število plenic), kar pa naj bi skrajšalo življenjsko dobo, še boljše pa je klasično sušenje, lahko na soncu, kjer je UV svetloba tudi naraven belilec madežev.

Z možem sva se odločila za uporabo pralnih plenic še pred rojstvom najinega deteta. Pripravljene so čakale na uporabo, a sva zaradi prejetja nekaj paketov plenic za enkratno uporabo sklenila, da najprej uporabiva le-te. Po slabem mesecu uporabe je med enim previjanjem mož videl, da je otrokova mošnja popolnoma prosojna, skozi tanko kožico so bila vidna moda, prosevale so žile. Podaljšano izpostavljanje mod visokim temperaturam lahko ogrozi plodnost fantov. Mož je v trenutku želel, da preideva na uporabo pralnih plenic, v katerih se temperatura ne dvigne niti toliko, da bi se izgubila nagubanost mošnje. Večina pralnih plenic je deklariranih od 3 kg dalje. Najino detece jih je sicer že imelo, a zaradi zelo tankih stegen je iz plenice večkrat ušlo nekaj tekočega blata, ki so ga prekrivne hlačke ujele. Ko je tehtnica pokazala 4 kg, tudi uhajanj ni bilo več.

Trenutno imamo v obtoku 22 plenic različnih modelov in proizvajalcev. Doma najrajši uporabljam sistem plenica-vložek-predloga-prekrivne hlačke, ob obiskih posvetovalnice ali kadar je potrebni previjati zunaj doma pa »vse v enem« plenico ali plenico z žepom. Tako je previjanje doma odvisno od razpoloženega časa, zunaj pa se čas menjave plenice ne razlikuje od časa previjanja otrok s plenicami za enkratno uporabo. Meni le ni potrebno iskati koša za smeti, saj vse pospravim v posebno vrečko, ki je narejena iz enakega materiala kot prekrivne hlačke, kar pomeni, da ne prepušča vlage, hkrati pa je pralna. Za nočno povijanje dodam kakšno plast tkanine in dete je previto za okoli 12 ur brez kakršnega puščanja ali vnete ritke. Ponoči ga previjem le, če sem priča kakanju med kakšnim nočnim dojenjem.

Ob pranju plenic sem odkrila za pranje meni neklasična sredstva in zakonitosti, tako da sedaj tudi ostalo perilo perem precej bolj ekološko. Plenice sušim na posebnem stojalu namenjenem samo plenicam, saj je tako vedno prazno, kadar ga potrebujem. Ker ne živim v bližini trgovin mi je hitreje dati plenice v pralni stroj (mož je razvil že posebno disciplino – met plenic direktno iz vedra v pralni stroj), jih obesiti in počakati kakšen dan, da se posušijo, kot pa vsakič ko jih zmanjka se usesti v avto, zapeljati do trgovine in kupiti plenice. Kot starša sva ponosna, da lahko otroku izkazujeva najino ljubezen tudi preko pranja umazanih plenic - v pralnem stroju.